Izlet na Bloško planoto

Datum publikacije 29/04/2008

V nedeljo 27. aprila je SPDT priredilo avtobusni izlet na Bloško planoto.

Bloška planota je slovenski Tibet v malem, prepišna planota, ki se razprostira med ribniško kotlino na vzhodu, cerkniško globeljo z znamenitim jezerom na zahodu in snežniškimi gozdovi na jugu. Dviga se okoli 800 m nad morsko gladino in je posejana z manjšimi hribi, od katerih je najvišji Blošček s svojimi 1060 m. Značilna je po svojih bogatih zimah - vsi vemo za bloške smuči, poleti pa tu vladata vročina in sopara. Najlepši trenutek za izlet sta torej pomlad in jesen, posebno za tiste, ki se navdušujejo nad bogato floro in gozdnimi sadeži. Velik del ravne planote pokrivajo danes travniki, kjer potoki zaradi nepropustne dolomitne podlage tečejo po površju in ustvarjajo več povirnih barij in močvirnih travnikov. Ko pa voda doseže apnence, ponikne.

Lepo vreme je privabilo poln avtobus izletnikov, ki smo se iz Trsta peljali mimo

Cerkniškega jezera do sredošča Bloške planote, Nove vasi. Po kratkem postanku za kavico smo bili kmalu v vasici Kračali, kjer se je pohod začel. Strmo smo se spustili proti soteski Kadice. Z listjem pokrita steza in premočena tla sta narekovala previdnost in dolga vrsta se je vila po pobočju. Kmalu smo se vsi zbrali na travniku nad potokom, kjer je Marinka Pertot razložila nekaj osnovnih podatkov o cvetju, ki so rasli na travniku.

Vstopili smo nato v sotesko Kadice, ki jo je v triasne dolomite izdober potok Mateča voda, eden povirnih krakov Bistrice.  Tu smo si najprej ogledali mali star mlin, ki je še ostal od mnogih, ki so nekoč tam delovali. Na bližnji kmetiji smo videli tudi delavnico malih kočij. Pot se je nato vila ob in nad strugo potoka. Na prvi brvi je stal opozorilen napis, da je tu področje medveda in da vsak vstopa na lastno odgovornost. Seveda nas to ni prestrašilo in pogumno smo se zagrizli v strmino. Kmalu smo dosegli skalnati pomol, okoli katerega Bistrica tvori vrsto slapov in tolmunov, ki jim domačini pravijo kadice.  

Tu smo se razdelili v dve skupini, ena je pot nadaljevala ob strugi navzgor, parkrat prečila potok, ki je imel precej vode po obilici padavin zadnjih tednov. Kmalu smo prišli na glavno cesto, po njej previdno nadaljevali, kljub mimo brzečim motociklistom, do kolovoza, po katerem smo se zložno povzpeli po bukovem in nato mešanem gozdu do travnatega vrha Drnik ob vasi Benete, kjer smo imeli zasužen počitek z malico iz nahrbtnika. Druga skupina se je medtem vrnila ob Strugi navzdol do križišča pri Podklancu, kjer so počakali na avtobus, ki jih je nato prepeljal do vasi Benete in Nove vasi. Od tam so po evropski pešpoti šli do Bloškega jezera in se nato sprehodili ob reki Bloščici.

Prva skupina se je od Benetov povzpela na mali hrib in se po drugi gozdnati strani spustila do manjšega naselja Kotel. Po udobni vozni poti smo korakali naprej, dokler nismo srečali evropske pešpoti E6 in po njej zavili levo. Pot se je naprej v glavnem vila po planoti, kjer smo deloma hodili po kratkih delih po odprtem gozdu in vse češče po prekrasnih zelenih jasah in travniki, kjer so se po njihovi sredini vili potočki in rasle kalužnice. Še en postanek za suha grla in kmalu smo po kolovozu dosegli Bloško jezero. Tu nas je čakalo presenečenje, saj je ob njem potekala veselica ob Krpanovem pohodu. Ob zvokih narodnozabavne glasbe se je prilegel vrček piva. Naš član je za zapeto slovensko himno dobil tudi darilce, ostali pa smo opazovali, kako je korajžen domačin zaplaval v mrzlo jezersko vodo.

Pri jezeru sta se obe naši skupini spet združili in z avtobusom smo se vsi zapeljali do Dolenje vasi pri Cerknici, kjer nam je vsem v gostoljubnem agriturizmu "Pri kontrabantarju" teknilo pozno kosilo z gobovo in mesno juho, ocvrtim piščancem in pečenko s krompirjem ter sladico.

Vsi veseli smo se z avtobusom spet pripeljali v Trst.

Peter Suhadolc