Planinski odsek - letno poročilo sezone 2009/2010

Datum publikacije 11/03/2010

ALPINISTIČNI  ODSEK  SPDT

Letno poročilo sezone 2009 - 2010

Skupni imenovalec ki združuje člane AO SPDT je globoko zanimanje do vseh panog, ki jih uvrščamo tako v športno plezanje kot v bolj širok pojem alpinizma. To je razlog zaradi česar opažamo v sklopu AO veliko število med sabo zelo različnih dejavnosti in iniciativ ter poglavitno dejstvo zaradi česar rastejo skupine, ki se osredotočajo na gojenju in razvijanju aktivnosti, ki so izraz skupnih interesov.

SPLETNA STRAN IN PLEZALNI VODNIKI

V mesecu marcu 2009 je AO oblikoval spletno stran namenjeno plezalni telovadnici na sledečem naslovu: http://www.spdt.org/stenca/odsek. Stran je obiskalo že veliko število internetnih uporabnikov in izkazala se je istočasno zelo funkcionalna za predstavitev strukture, kot zanesljiv vir svežih novic, v kolikor člani sami redno skrbijo za obnavljanje ter ažurniranje.

Spomladi 2009 je izšla tudi nova izdaja plezalnega vodnika Plezališča brez meja, ki v petih jezikih predstavlja stene za športno plezanje v treh državah: okolica Trsta (Italija), Osp in Črni Kal (Slovenija) in Istra (Hrvaška) in katerega so-avtor je član AO SPDT Erik Švab.

PLEZALNA STENA

V zimskem času so se plezalci, zaradi krajših dnevov ter večkrat neprimernih vremenskih pogojev, največkrat srečevali na plezalni umetni steni v Športnem centru Zarja v Bazovici. Struktura je od meseca marca 2009 naprej delovala že poldrugo leto in je na umetno steno privabila že zelo veliko število ljudi. Notranji organizacijski mehanizem je brezhibno deloval, tako da je bila telovadnica odprta ter na razpolago članom v večernih urah vsak dan od ponedeljka do petka. Visoka razpoložljivost je bistveno pripomogla k tehničnemu napredovanju številnih obiskovalcev, ki so v telovadnico zahajali redno. Le - teh je bilo okvirno deset, za redno odprtje in varnost pri delovanju pa je skrbelo 5 rediteljev, ki so bili Borut Bogatec, Goran Obad, Veronika Sossa, Jan Gregori, Jernej Bufon, Ivo Kosmač ter Mitja Bizjak. Zimska sezona telovadnice se je pod istimi pogoji na novo odprla v mesecu novembru 2009 in je še vedno v teku.

TEKMA V BALVANSKEM PLEZANJU

Ob priložnosti sezonskega zaprtja telovadnice zaradi pričetka poletne sezone so člani, ki so redno obiskovali umetno steno v zimskih mesecih, organizirali tekmo v balvanskem - boulder plezanju. Tekme se je aprila 2009 udeležilo pet članov, ki so uspeli preplezati skoraj vse smeri do najvišje težavnostne stopnje 6c+ (VIII-). Zgoraj navedene smeri je zasnoval Mitja Bizjak.

KRATKI TEČAJI ZA OTROKE

Devet osnovnošolcev je v soboto 9. maja 2009 plezalo na umetni društveni steni v športnem centru v Bazovici v prisotnosti dveh odgovornih osnovnošolskih učiteljic ter dveh izkušenih članov AO SPDT - Davida Štranja ter Mateja Štolfe. Zaradi velikega zanimanja tako s strani otrok kot staršev se je že istega dne porodila zamisel o sodelovanju med AO SPDT in poletnimi centri na tržaškem. Do ponovnih iniciativ je spet prišlo v mesecu juliju 2009, ko sta člana AO SPDT v navzočnosti organizatork tržaških poletnih centrov ter kasneje poletnega centra Dijaškega doma S. Kosovel iz Trsta, omogočila najprej 28-članski, nakar pa 24- članski skupini otrok, starih od 7 do 12 let, da so se s plezanjem preizkusili tako v naravi v stenah Doline Glinščice, kot tudi na umetni steni SPDT v Športnem centru Zarja v Bazovici.

POLETNA PLEZALNA SEZONA

Člani Alpinističnega Odseka SPDT so opravili več dobrih vzponov v vseh zvrsteh alpinizma in v športnem plezanju. V pomladanskih in poletnih mesecih se je poglavitna društvena dejavnost kazala v plezalni aktivnosti, tako v plezališčih s športnim plezanjem kot v gorah z alpinistično tehniko. V tem času so se člani (med katerimi Veronika Sossa, Jernej Bufon, Borut Bogatec, Goran Obad, Mitja Bizjak, Ivo Kosmač, Matej Lupinc in drugi) redno srečevali vsaj dvakrat tedensko v večernih urah v bližjih in lahko dostopnih stenah, kot so Napoleonska cesta, Sesljan, Črni Kal, ter organizirano trenirali športno plezanje. Najbolj viden dosežek s strani zgoraj navedenih mlajših plezalcev je bila preplezana smer "Highlander" na Napoleonski cesti, ki je ocenjena s težavnostno stopnjo 7a (VIII), kar nedvomno dokazuje napredek pri plezalni tehniki ter uigranost, ki jo je ekipa v mesecih s treningi razvila v športnem plezanju. Omembe vredno je tudi navezovanje stikov, do katerega je ob priliki plezanja v steni prišlo studi s člani raznih plezalnih drištev iz Slovenije. V teku celega leta so bolj izkušeni člani (med katerimi Erik Švab, Igor Žerjal, Matej Gruden, Mitja Bizjak in drugi) obiskali tudi večje število plezališč in splezali veliko število športnih smeri do težavnosti 8b (X).

ALPINISTIČNI VZPONI

Od junija do novembra 2009 je bila zelo aktivna novonastala pet-članska skupina ,ki jo sestavljajo Borut Bogatec, Tibor Drasič, Andrej Sosič, Veronika Sossa, Peter Fonda ter Ivana Soban, ki se ubada s plezanjem dolgih smeri, tako opremljenih, v stilu športnega plezanja kot neopremljenih, v alpinističnem stilu. Opravljenih je bilo kar sedemnajst vzponov, tako v Julijcih to stran in onstran meje, kot v  stenah nad Vipavsko Dolino, v Karavankah in celo v Dolomitih, med katerimi je prišlo do samo enega neuspelega poskusa, s težavnostnimi stopnjami od II do -V. Med najbolj zanimivimi zgoraj navedenimi vzponi dobimo Visoko Špico po severozahodnem razu, Ago di Villacco - spigolo sud, Visoka polica -Direttissima, Fokn v okn na južni steni Prisojnika ter Triglav po Slovenski smeri, ki je tako po težavnosti kot po pomembnosti zagotovo največji alpinistični dosežek zgoraj navedene ekipe, kajti ta smer že sama velja za zgodovinsko najpomembnejšo slovensko smer v Julijskih Alpah.

V stenah Dolomitov je Erik Švab v navezi z raznimi soplezalci opravil nekaj vrhunskih vzponov, med katerimi lahko omenimo prosto ponovitev na pogled smeri »Moulin Rouge« v skupini Catinaccio z oceno 7b+ (IX-). Poleg tega je Švab obiskal tudi skupino Treh Cin, kjer je opravil več prvih ponovitev in prostih vzponov. O tej najbolj znani Dolomitski gorski skupini je Švab tudi pripravil nov alpinistični vodnik, ki je poleti 2009 izšel pri založbi Versante Sud v italijanščini, angleščini in nemščini v nakladi 2.500 izvodov, ki so zaradi velikega zanimanja že skoraj pošli.

PLEZANJE V ANGLIJI

V juniju 2009 se je skupina plezalcev, med katerimi sta bila tudi Igor Žerjal in Erik Švab že drugič vrnila v krasne stene v bližini kraja Pembroke v Veliki Britaniji, kjer so uspeli opraviti vrsto dobrih vzponov v tipičnih obmorskih stenah. Igor je preplezal svojo prvo smer z oceno E6: Stennis the Menace z oceno E6 6b. Poleg tega je preplezal več smeri z ocenami E3 in E4 in tudi svojo prvo smer E5 na pogled. Erik je tudi preplezal pet smeri z oceno E5, poleg tega pa tudi svojo prvo smer z oceno E7 na pogled. Opravil je tudi komaj drugo ponovitev novejše smeri »Point Blank« z oceno E8 6c (francosko 8a/X-) in tradicionalnim varovanjem. To je že druga smer z oceno E8, ki jo je Švab preplezal v Angliji, najtežji vzpon slovenskih in italijanskih alpinistov in eden redkih vzponov teh težavnosti, kar so jih kdaj opravili tujci v Veliki Britaniji.

PLEZALNI TEČAJI

Kot ponavadi je tudi v letu 2009 stekel plezalni tečaj v mesecu oktobru, ki je trajal do polovice januarja 2010. Nadpovprečno obiskan tečaj, ki je privabil kar deset novih plezalcev, je odlikovala stalna in stvarna prisotnost starejših članov (Veronike Sosse, Jerneja Bufona, Gorana Obada, Iva Kosmača in Mitje Bizjaka), ki so bistveno pripomogli pri organizaciji, nadzoru ter poučevanju. Poleg teorije ter praktičnih plezalnih aktivnosti na umetni steni v bazoviški telovadnici, je AO v sklopu slednjega tečaja organiziral tudi plezanje v naravnih stenah v Glinščici, Črnem Kalu ter Napoleonski cesti, kratki predavanji vremenoslovja in prve pomoči v gorah, predstavitveni večer o raznih alpinističnih panogah in zvrsteh športnega plezanja ter zaključitveni enodnevni plezalni izlet v Rovinj, na znana plezališča ob morju. Večina udeležencev se je za športno plezanje tako globoko navdušila, da je redno obiskovala plezalno telovadnico v zimskih mesecih, tudi po zaključitvi tečaja.

V mesecu februarju 2010 je stekel začetniški plezalni tečaj za mlade, ki ni še zaključen. Cilj je, da bi k aktivnosti športnega plezanja privabili tudi mlajše generacije. Tečaj je zasnovan na način, ki omogoča da se vse dejavnosti izvajajo v telovadnici zaradi večje varnosti mladoletnih plezalcev. Zanimanje za plezanje je pri mlajših generacijah veliko, zato ima AO v programu dodatne tovrstne tečaje.

LEDNO PLEZANJE

Kot že vrsto let so se tudi v zadnjih zimskih sezonah naši plezalci posvetili lednemu in kombiniranemu plezanju, saj so bile v zadnji zimi zaradi obilnih sneženih padavin in velikega mraza predvsem v lednih slapovih odlične razmere. Tako so naši plezalci opravili vrsto odličnih vzponov v domačih Julijskih Alpah, kjer je Erik Švab v navezi s Klemenom Premrl (AO Tržič) opravil vrsto prvih ponovitev v dolini Mrzlih vod in preplezal novo ledno smer v severnem ostenju Prisojnika pod Vršičem. Plezali so tudi v Dolomitih in v dolini Aosta ter nekaj znanih slapov v francoskih Alpah, tako v skupini Mont Blanca smer Nuit Blanche III 6 in Tequila Stuntman M7 WI 6, na koncu pa tudi enega najlepših in najbolj zahtevnih slapov v Alpah: La Dame du lac (Gospa pri jezeru) z oceno III 6+.

TURNA SMUKA

Turno smučarska ekipa šteje trinajst članov: Tibor Drasič, Andrej Sosič, Stojan Bolcina, Borut Bogatec, Marko Debelis, Samo Kokorovec, Matej Gruden, Marko Zupan, Borut Plesničar, Mitja Bizjak, Zoran Bandelj, Janko Milič in Marko Ferforglia. Od teh se je deset v mesecu februarju 2009 udeležilo turno smučarskega tečaja v Karnijskih Alpah. Od tedaj je skupina zelo aktivna, kar dokazuje tudi veliko število opravljenih tur (več kot trideset v enem letu), predvsem pa visoka težavnostna stopnja le-teh: največ jih je presegalo stopnjo alpinističnih smukov (čez 40° naklonjenosti), nekatere pa celo mejo ekstremnega smučanja (preko 50° naklonjenosti). Med najpomembnejše dosežene vrhove ter najbolj prestižne smuke sodijo Špik (2.472m) v Julijskih Alpah, v Dolomitih in tujini pa Cima 11 (3.022m), Antelao (3.264m), Grossglockner (3.798 - najvišji avstrijski vrh), Monte Bernina (4.050 m) ter Mont Blanc (4.810 - najvišja gora v Evropi). Navedene ture pričajo o izjemni fizični, tehnični ter psihološki pripravljenosti članov, kajti predpostavljajo obvladanje alpinistični težav, bivakiranje, večdnevne kondicijsko zahtevne vzpone ter posebno zahtevne spuste.