Planinski svet, 25. julija 2019

Datum publikacije 25/07/2019

Na najvišjem vrhu naše dežele
Izhodišče za tokratno SPDT-ejevcev je bilo naselje Collina (Forni Avoltri) na Videmskem oz. koča Tolazzi, kjer so v nedeljo popoldne parkirali kombi in se po 600 metrih višinske razlike nastanili v prijetni in prijazni koči Lambertenghi Romanin.
Ponedeljkovo jutro je bilo sončno, pot do jezera Volaia polna lepih pogledov na okoliške vrhove in razpoloženje sedmih planincev odlično. Na avstrijskem bregu jezera stoji koča Pichl Hutte, ki se je zrcalila na vodni gladini. Steza se je zdaj vila po avstrijski strani; Coglians/Hohe Warte, s svojimi 2780 m najvišji vrh Furlanije-Julijske krajine, se dviguje namreč prav na meji. Na sedlu pod severno steno so si pohodniki oddahnili pred vstopom v ferato. Ta – Weg der 26er (uredil jo je namreč 26. bataljon avstrijske vojske) – ima oznako D+, kar po avstrijski klasifikaciji pomeni zelo zahtevno zavarovano pot. Zlasti težavnih je prvih 150 metrov, kjer je stena navpična, oprimkov za roke in stopov malo, skala pa je za nameček gladka in vlažna. Potrebno je bilo dovolj moči v rokah in skrbna izbira stopov, ferata je zelo zračna. Končno se je naklon zmanjšal, gladko skalo je nadomestilo kamenje in drobir in v ozadju se je prikazal kovinski križ na vrhu. Na 2700 m so planinci stopili na greben, po katerem poteka avstrijsko-italijanska meja, in se po manj zahtevni ferati povzpeli na vrh. Zadovoljni z opravljenim vzponom so si čestitali, se zasluženo okrepčali in uživali ob razgledu na Karnijske Alpe ter avstrijske vrhove, do Dolomitov pa pogled ni segel, saj so se začeli na nebu zbirati oblaki. Ti so SPDT-jevce spodbudili k sestopu, ki je potekal po melišču na južni, italijanski strani. Do koče Marinelli so se spuščali sredi obilja gorskega cvetja in predirnih piskov številnih svizcev, do izhodišča in kombija pa sredi pašnikov in mirno se pasočega goveda.
Zadnji pogled na osvojeni vrh, in povratek v vsakdanjost s ture, ki je bila naporna, a polna zadoščenja.

powered by