Pohod na Cerje

Datum publikacije 20/11/2009

POBRATENI PLANINCI NA CERJU

Sivo, megleno vreme z napovedanim dežjem prejšnjo nedeljo ni zmotilo kar sto planincev iz Ljubljane in  Trsta, ki so se zbrali, tokrat v Gabrjah na Goriškem, z namenom, da s pohodom na Cerje in družabnostjo v gabrjiskem društvu Skala potrdijo skoraj tridesetletno pobratimstvo.

Bilo je to vsakoletno , že tradicionalno srečanje SPDTjevcev in Integralovcev na Martinovo, priložnost za utrjevanje prijateljstva, obujanje spominov na opravljene planinske podvige in sproščeno dogovarjanje o skupnih problemih in načrtih.

Pri vodnjaku v Gabrjah pozdravi in rokovanja in potem na pot. Prečkanje državne ceste in dalje, po spočetka položnih poteh mimo njiv in travnikov, do državne meje in na postopoma dvigajočo se kraško gmajno do Grabca, mala vzpetina pred prehodom v borov gozd, na stezo, ki mimo mirenskega gradu pripelje naravnost na Cerje, do stolpa spomenika rodoljubom Primorske. Nezahtevna zložna hoja v čudovitem naravnem okolju jesensko obarvanega drevja, grmovja in podrasti v vseh njansah, od nežno rumene do vinsko rdeče. Prava paša za oči in  veličasten duhovni in srčni užitek. Le škoda, da je bila ta prekrasna jesenska narava ovita v megleno sivino, ki je udeležence pohoda na Cerje ( foto L.A.) prikrajšala za sicer čudovite razglede na Vipavsko dolino, na Čaven, do nasprotne Korade in tja do Jadranskega morja.

Planince je potem prizedevni vodja Bernard Florenin usmeril na krožno pot po gmajnah in vzpetinah do Lokvice, še na Nad Logem in potem  sestop do Gabrji, kjer so jih  vesele in zadoščene za opravljeno pot sprejeli prosvetarji domačega društva Skala.  Tu je bilo za utrujene in žejne, a tudi zadovoljne ljubljanske in tržaške planince že vse pripravljeno: izdatno kosilo, pijača in pečen kostanj, kot se spodobi za Martinovo. Do večera ni manjkalo veselja in razigranosti, za kar sta s harmoniko in klarinetom poskrbela neugnana Integralovca.

                                                                               Lojze Abram