Občni zbor SPDT dne 11.03.2011

Datum publikacije 29/03/2011

PREDSEDNIŠKO POROČILO za leto 2010 - Marinka Pertot 

Drage planinke, dragi planinci, cenjeni gostje, dober večer!
V preteklem letu je društveno delo potekalo v glavnem po ustaljenih tirnicah vendar v iskanju novih poti, svežih, vabljivih idej in novih izzivov, da bi se delovanje društva čim bolj približalo novim družbenim potrebam.
Za uresničitev zastavljenih cijev se je izvršni redno sestajal na ponedeljkovih sejah, skupno jih je bilo letos 32, tem je treba prišteti še sestanke posameznih odsekov in meddruštvenih odborov.
V letu 2010 je štelo društvo 254 članov s plačano članarino, od katerih je bilo 192 včlanjenih tudi v PZS. Število članov v glavnem soupada z lanskoletnim. Novih članov je bilo 22, to so v glavem otroci, ki se vpisujejo na smučarske tečaje ali se udeležijo Planinske šole in mladi, ki so obiskovali alpinistični tečaj . Žal se mlajši udelžujejo tečajev le kako leto, nakar se zaradi drugih obveznosti in interesov oddalijo od društva. Le redki čutijo pripadnost društvu, v glavnem so le njegovi uporabniki. Izvršni odbor išče novih srategij in prijemov, da bi se stkala trdnejša vez z mladimi družinami, oziroma z njihovimi najmlajšimi člani. Ob glavnem odboru se za pridobitev mladine trudita predvsem Mladinski in Smučarski odsek, ki želita vzbuditi v mladini ljubezen do narave in športnega udeljstvovanja v prosti naravi. V tem smislu smo si v pretekli sezoni zamislili več pobud, da bi popestrili ponudbo. Neugodne vremenske razmere, preobremenjenost otrok in nekateri tehnični problemi pa so nam preprečili izvedbo vseh načrtovanih pobud.
Osrednja društvena dejavnost pa ostaja kljub vsemu izletništvo. V pretekli sezoni je bilo napovedanih 31 izletov. Zaradi slabega vremena so nekateri odpadli pri drugih pa je bila udeležba močno okrnjena, kar je bilo občutno predvsem pri pomladanskih avtobusnih izletih. Daleč najštevilčnejši je bil izlet na kostanjevo nedeljo, ki se ga je z gosti udeležilo kar 155 planincev. Skupno smo letos izvedli 28 izletov, katerih se je udelžilo 756 pohodnikov.
Tu gre opozoriti tudi na problem vodičev, ki postaja čedalje bolj pereč. Ne le, da nimamo izprašanih vodičev, kar je naša rakrana, tudi ostalih žal močno primanjkuje. Redki društveni vodiči so zato stalno na terenu, stalno preobremenjeni, težko bi si sploh vzeli čas še za več vikendov trjajoče izobraževalne tečaje, saj bi že odsotnost dveh občutno okrnila društveno dejavnost. Nihovi veliki požrtvovalnosti in razpoložljivosti gre vsa zahvala, da nam je kljub težavam uspelo uresničiti načtrovani program.
V pomladnih mesecih smo tudi letos priredili tečaj nordijske hoje, s to pobudo mislimo v prihodnjih mesecih ponoviti, oziroma nadgraditi.
Kot sem na začetku že omenila, je glavna skrb izvršnega odbora prav podmladek, zato stoji skrbno ob strani odsekom, ki se posvečajo mladini. Kot v prejšnjih letih, je tudi v pretekli sezoni tesno sodeloval z Mladinskim odsekom, pri načrtovanju izletniške dejavnosti za najmlajše, pa tudi pri organizaciji Planinske šole na Planini Jezero. Zahtevna, istočasno tudi vabljiva pa je bila organizacija orientacijskega teka po kraški gmajni za šolsko mladino, ki ga je Mladinski odsek lani organiziral že petič zapored. Tekma, za katero so nudili pokroviteljstvo: Deželni šolski urad, Pokrajina, Združna kraška banka in urad ZSŠDI, je zelo dobro uspela. Kaj več o tekmi sami pa bomo izvedeli iz ostalih poročil. Ker je ta športna panoga pri nas še vedno premalo poznana, smo zainteresiranim šolam v okviru šolskega pouka ponudili tudi krajši tečaj o orienteeringu. Nekatere šole so izkoristile ponudbo, Peter Suhadolc je naprimer predaval v Doberdobu, na drugih šolah bodo tečaji v prihodnjih mesecih.
Zelo razgibana je tudi dejavnost ostalih odsekov. Z mladino se ukvarja tudi Smučarski odsek, ki na sobotnih smučarskih tečajih uvaja najmlajše, pa tudi manj mlade v spoznavanje zimskih športov.
Živahno je delovanje alpinistov, ki vneto trenirajo na umetni steni v Športnem centru v Bazovici in v naravi, ukvarjajo pa se tudi s turno smuko.
Dragocena sta tudi raziskovalna dejavnost jamarjev in delo markacistov. O vsem tem pa kaj več v poročilih posameznih odsekov.

Naše poti se s pridom uporabljajo, predvsem pot Sonje Mašera. V pomladnih mesecih jo bomo morali na nekaterih odsekih ponovno markirati in nekatere dele popraviti. Dodatno bomo morali opremiti in markirati tudi pot Vekoslave Slavec v dolini Glinščice.
Začeli smo tudi z obnovitvenimi deli na nepremičnini, ki jo imamo v Boljuncu, zapuščini dobrotnice Vekoslave Slavec. Jeseni smo na poslopju obnovili okna in polkence, v letošnjem letu nameravamo obnoviti sanitarije in premestiti kuhinjo, da bi postalo poslopje uporabljivo tudi za širšo publiko. Dosedanja obnovitvena dela nam je omogočil enkratni znatnejši prostovolni prispevek.
Odbor vzdržuje stalne stike s Planinsko zvezo Slovenije. Drušvena predsednica Marinka Pertot in predsednik izvršnega odbora Lojze Abram sta se avgusta udeležila slavnostnega odprtja Planinskega muzeja v Mojstrani, kjer sta imela tudi krajši neuradni pogovor s predsednikom Republike Slovenije gospodom Danilom Türkom.
Plodno je bilo tudi sodelovanje z Meddruštvenim odborom Primorsko-Notranjskih planinskih društev. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno spomniti na dve pobudi našega MDO-ja, pri katerih je bilo soudelženo tudi naše društvo:
v lanskem letu je bila urejena in markirana Pot Meddruštvenega odbora Primorsko-Notranjskih planinskih društev. Njen idejni in realizacjiski vodja je bil bivši predsednik našega MDO-ja Albin Znidarčič. Pot, dolga je 330 km in ima 28 kontrolnih točk, je speljana po območju vseh 10. PD, ki sestavljajo Primorsko- Notranjski MDO. Vključuje tudi del naše Vertikale, in sicer tistega, ki gre s Kokoši do Botača, kjer je tudi kontrolna točka, in se nadaljuje v smeri proti Socerbu, kjer se poveže na Slovensko pešpot oz. Evropsko pešpot E6.
V okviru našega MDO-ja je nastala nadalje nova karta, v razmerju 1: 50.000 Slovenska Istra : Čicarija, Brkini, Kras. Tudi naše društvo je bilo soudeleženo pri njeni pripravi, tako so na karti vrisane tudi naše poti: in sicer Vertikala in Pot Sonje Mašera.
Prav tako vlaga odbor veliko skrb v vzdrževanje stikov s sorodnimi društvi predvsem s slovenskimi društvi v deželi Furlaniji Julijski krajini in na Koroškem: s planinskim odsekom Špotnega društva Sloga in Smučarskega kluba Devin s Planinskim društvom iz Gorice, Planinsko družino iz Benečije ter Slovenskim planinskim društvom iz Celovca, kakor tudi z društvi iz matične domovine. Prisrčne stike goji z Obalnim planinskim društvom Kopr, s PD iz Sežane, PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in s planinsko skupino Kulturnega društva Bazovica iz Reke, s slednjima se udeležuje oz. prireja vsakoletna srečanja. Močna vez se je stkala predvsem spobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Lansko leto sta društvi slovesno praznovali 30-letnico pobratenja, kakor ste videli v filmu, ki ga je posnel bivši predsednik inž. Pino Rudež ob letošnjem slovesnem praznovanju na Planini Jezero, ko je bilo še posebno slovesno. Slavnosti so prisostvovali tudi visoki gostje, med katerimi je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.
Plodno je tudi sodelovanje z italijanskima planinskima društvoma CAI SAG in XXX Ottobre iz Trsta. Skupno smo npr. pregledovali osnutek Načrta za ohranitev in razvoj Deželnega naravnega rezrvata Doline Glinščice, izdelali poprsvke na predlog in jih predložili občini Dolina.
Na koncu naj se še toplo zahvalim vsem odbornikom in načelnikom odsekov za njihovo sodelovanje in za nesebično delo. Posebna zahvala gre vsem članom in članicam bivšim odbornikom in prijateljem, ki stojijo društvu stalno ob strani in vsakič priskočijo na pomoč bodisi z vodenjem izletov, bodisi z drugačnim delom, saj brez njihove dragocene pomoči ne bi speljali celotnega programa. Iskrena zahvala gre tudi vsem tistim članom, ki so ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (obrazca 730 ali Unico), namenili 5‰ delovanju našega društva.
Zahvala gre tudi Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI, predvsem osebju, ki nam stalno stoji ob strani pri pripravljanju prošenj in pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Iskrena zahvala gre Zadružni kraški banki in vsem , ki so nas gmotno podprli ali nam na kakršenkoli način pomagali in s tem omogočili naše delovanje.

PREDAVATELJSKA SEZONA
Predavateljska dejavnost dopolnjuje in bogati razvejano dejavnost društva, istočasno je tudi združevalni moment, ki povezuje člane predvsem v zimskih mesecih, ko je izletniška dejavnost skromnejša. Srečanja so osredotočena na različne planinske tematike, obravnavajo pa tudi ekološke in naravoslovne probleme, ali potopisne teme; istočasno seznanjajo širšo javnost s športnimi, raziskovalnimi ali ustvarjalnimi dosežki naših članov in prijateljev.
V obdobju od jeseni do pozne pomladi smo načrtovali šest večerov, od katerih smo izvedli že štiri, dva imamo še v načrtu.
Ob izteku mednarodnega leta biotske raznolikosti smo posvetili tej problematiki movemberski četrtkov večer. V goste smo povabili dr. Andreja Gogalo, viškega kustosa Naravoslovnega muzeja v Ljubljani, ki je spregovoril o raznolikosti rastlinstva in živalstva na Krasu.
16. decembra 2010 smo pripravili tradicionalni društveni večer, na katerem smo kot običajno prikazali diapozitive in slike o celoletnem društvenem dejevanju; od izletništva, mimo smučanja, alpinističnih podvigov in dejavnosti Mladinskega odseka.
V sodelovanju z alpinističnim odsekom in tehničnim osebjem CAI-ja smo 19. januarja 2011 povabili gorskega vodnika, gospoda Paula Sbisà, ki je predaval o Varni hoji v gorskem svetu v zimskih razmerah.
januarja smo imeli v gosteh pokličnega fotografa, alpinista, pilota in avanturista Matevža Lenarčiča, pilota, ki se mu je posrečil izjemen podvih, z ultralahkim letalom je sam obletel svet.
Naslednje predavanje bo 24. februarja, ko nam bo gospod Marjan Olenik prikazal posebnosti in zanimivosti otoka Korzike, tega ponosnega sredozemskega otoka, dragocenega bisera naravnih lepot.
Varnost v gorah, tokrat v poletnem času, bo na vrsti v začetku marca.

V jesenskem času bomo pripravili še dve celovečerni predavanji, na koncu sončnega leta pa načrtujemo še tradicionalni društveni vešer s prikazom diapozitivov celoletnega delovanja.

V spletnih straneh odsekov so na razpolago pregledi delovanja posameznih odsekov.