Planinska skupina SPDT »drugače mladih« zna jesenske sončne dneve dodobra izkoristiti za prijetno in sproščeno hojo v naravi. Prvi oktobrski četrtek so odkrivali poti po Miljskem polotoku in spoznavali njegovo zgodovinsko dediščino. Koliko zanimivosti, pa tako blizu doma … so ugotovljali pohodniki.
Preko dvajset članov se je iz Boljunca pripeljalo v Elerje in pri gostilni Hrvatin začelo sedemkilometrsko krožno pot, ki jih je po kraškem gozdu vodila mimo centra »Sonček« v nekdanji karavli graničarjev do vrha Kaštelir (na 244 m je najvišja točka pohoda, tam je tudi obmejni kamen). Pot se je nato nadaljevala po italijanski strani do znamenitega arheološkega parka, kjer so si ogledali ostanke »kaštelirja«, to je gradišča. Žal visoko drevje zastira obsežnejši razgled, takega, kot so ga lahko imeli nekdanji prebivalci. Zgodbo o življenju v prazgodovinski dobi, ki so jo raziskali v osemdesetih letih, pripovedujejo informacijske table, sprehod po leseni brvi nad ostalinami prazgodovinskega naselja pa človeku nekoliko približa predstavo o izgledu tedanje naselbine. V bližini so si izletniki ogledali nekropolo, pokopališče gradišča, kjer so našli grobove v jamah s ploščami iz peščenjaka. Mnogovrstne najdbe, od glinenih posod do orodja in plošče z Mitrejskim kultom s celotnega arheološkega parka hranijo v mestnem arheološkem muzeju v Miljah, ki je žal odprt le ob sobotah.
V nekoliko že jesensko obarvani naravi so pohodniki občudovali mogočen hrast, po jasah pa so se še vedno našle drobne cvetke tavžentrože, klobčasta zvončica in celo modra gorska nebina. Še bolj navdušujoči pa so bili panoramski razgledi na Miljski zaliv in obalo s povsem druge perspektive, kot so jih običajno vajeni. Spustili so se, na žalost, po asfaltirani cesti v Korošce (Santa Barbara) mimo zanimivega napisa (kar priča, da so tu že dolgo pred njimi vozili in hodili) in nekdanje vaške pralnice, nato pa v Premančan, kjer so morali premagati strm klanec do izhodišča.
Kot se za tradicijo spodobi, jih je v planinski postojanki v Boljuncu pričakala mala četica tistih, ki niso mogli na pohod, zato pa so pripravili obilno dobrodošlico. Praznovalcev rojstnih dnevov je bilo toliko, da jih ne bomo naštevali, saj ne bi radi na koga pozabili. Bilo je, kot vedno, sproščeno in veselo. Vsaka skupaj preživeta urica »drugače mladim« polepša vsakdanjik in jim prinese novih dobrih energij. Na svidenje naslednji prvi četrtek v novembru!
