Ob odprtju Vertikale pred 50 leti je na vrhu Peči sijalo sonce. Po 50 letih pa je zima ravno na ta dan, 5. oktobra, pokazala zobe; vrh, kjer se stikajo tri državne meje in se Vertikala tudi začne, je premočil dež in sneg. Organizatorji so tako na vrat na nos zjutraj složno sklenili, da bo proslava prestavljena z vrha v dolino. Slavje ob okroglem jubileju je zato steklo v Žabnicah in ne na vrhu Peči.

Kljub spremembam je dogodek ob 50. obletnici odprtja planinske poti Vertikala potekal tako, kot so ga načrtovali. Govornika Igor Škamperle in Vera Tuta Ban sta jubileju dala dodatno slavnostno noto.

Škamperle je med drugim spomnil, zakaj je Vertikala posrečeno ime. »Ustreza zemljepisni trasi začrtane planinske poti, od Koroške tu na Peči, do Lazareta pri Malem rtiču v Tržaškem zalivu; hkrati pa je vertikala tista temeljna lastnost, ki nas spremlja na poteh v gore; ko se dvigujemo, ko stremimo navzgor, v višine, ki niso le fizične, ampak tudi čustvene, duhovne; vertakla, ker se želimo dvigniti nad običajno stvarnost in se dotakniti vzvišenega, lepega, trajnega in večnega. Vertikalna abeceda, to je osnovni jezik gora in simbolne vsebine njihovega sveta.«

Istočasno pa je Vertikala tudi pot povezovanja krajev, je poudaril Škamperle. »Posrečeno je horizontalna, saj povezuje kraje, na italijanski strani državne meje, kjer smo zgodovinsko živeli slovenski ljudje, kjer še vedno živimo in imamo te kraje tudi za svoje. To je narodonostni značaj te poti, ki ima svojo posebno, lahko rečeno dodano vrednost.«

Vera Tuta Ban, hčerka enega izmed snovalcev te poti, je pred množico gostov, članov in prijateljev SPDT občuteno prebrala, kaj je oče Slavko Tuta zapisal na ta dan pred 50 leti, ko so Vertikalo na vrhu Peči slavnostno odprli.

»Pot dr. Dolharja. Končno smo odprli planinsko pot na Peči (1509m) ob sončnem vremenu in ob veliki prisotnosti gornikov iz vseh krajev zamejstva in tudi iz matične domovine. Prisotni poleg predsednice tržaškega PD tudi predsednik PZS Miha Potočnik; vse kaže, da bo zanimanje kar precejšnje. Za danes smo končali v koči v Žabnicah,« je prebrala.

S Sonjo Mašera, takratno predsednico SPDT, je bil Slavko Tuta velik prijatelj. Tuta Ban je tako nadaljevala pripoved o očetu in nastanku poti Vertikala: »In kar predstavljam si, kako je potekal njun prvi pogovor o tej pobudi. Sonja je rekla: “Ti, Slavko, kaj praviš, če bi naše Planinsko društvo začrtalo slovensko planinsko pot po Italiji od severa do juga, od Tromeje do morja?!” Slavko je navdušeno obljubil svojo pomoč in je za idejo pridobil še radijskega kolego inž. Borisa Sancina, ki pa je bil vojaško natančen organizator. On je zbiral številne podatke in prispevke, ki so padali od vsepovsod, jih urejeval, dopolnjeval in je uredil prvi Vodnik. Ekipa je bila skoraj sestavljena. Manjkal je še odgovorni za Kanalsko dolino in tako se je vključil mladi zdravnik Rafko Dolhar, sin Alojza Dolharja, ki mu je posvečen prvi odsek Vertikale.«

Višek proslave, ki jo je vodila predsednica SPDT Loredana Gec, je bilo seveda tudi odkritje prve informacijske table, ki bo stala na vrhu Peči. Simbolično sta jo v Žabnicah odkrila predstavnika najmlajšega rodu in s tem nakazala, da ima tranzverzala svetlo prihodnost. Naj tu dodamo, da je v ekipi, ki je stala za tem projektom – ki ob tablah predvideva tudi žige po tranzverzali pa še vrsto drugih promocijskih dejavnosti – stala skupina članov SPDT: ob glavnih snovalcih Jasmin Rudež in Maksiju Kralju še številna skupina mladih članov SPDT.

Proslavo so dopolnili glasbeni utrinki MePZ Rdeča zvezda in harmonikarskega dua z Ivane Kresevič in Lare Fortunat. Slavnostno noto so seveda dali tudi gostje. Ob senatorki Tatjani Rojc, ki je poslala svoj pozdrav, so v Žabnicah prisotne pozdravili deželni svetnik Marko Pisani, generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc, županja Kranjske Gore Henrika Zupan in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.

Proslave pod streho ne bi bilo, če nam Soseska v Žabnicah ne bi predala prostorov. Zato gre posebna zahvala tudi njim in Petru Gerdolu, ki je to omogočil.

In še to. Po dežju (vedno) zasije sonce. In tako je bilo tudi tokrat. V popoldanskih urah je vendarle zasijalo sonce. Sončni žarki so ogreli tudi vrh zasnežene Peči. Nekateri člani in udeleženci proslave so vrh naposled tudi osvojili in tako obeležili pomemben jubilej.